Dabt (الضَّبْط) je sklop znakov na črkah, ki kažejo njihove samoglasnike in pravila. V medinskem mushafu sledijo natančnim dogovorom, tako da lahko kdor jih razume, iz samega mushafa razbere veliko pravil tajwida:
| Znak | Pomen | Zgled |
|---|---|---|
| Majhna glavica Kha' brez pike nad črko | Črka je nema in se izgovori jasno | ﴿أَنۡعَمۡتَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) |
| Nema črka brez znaka sukun, naslednja ni podvojena | Ikhfa' (الإِخْفَاء) ali Idgham Naqis (الإِدْغَام النَّاقِص) | ﴿مِن قَبۡلُۖ﴾ (Al-Baqarah 2:25) ﴿مَن يَقُولُ﴾ (Al-Baqarah 2:8) |
| Črka brez sukuna, naslednja podvojena | Idgham Kamil (الإِدْغَام الكَامِل) | ﴿مِن رَّبِّهِمۡۖ﴾ (Al-Baqarah 2:5) |
| Majhen Mim namesto sukuna ali drugega znaka Tanwin | Iqlab (الإِقْلَاب) | ﴿مِنۢ بَعۡدِ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Znaka Tanwin drug nad drugim | Tanwin, izgovorjen jasno | ﴿عَذَابٌ عَظِيمٞ﴾ (Al-Baqarah 2:7) |
| Znaka Tanwin zamaknjena | Ikhfa' ali Idgham Tanwina | ﴿غَفُورٞ رَّحِيمٌ﴾ (Al-Baqarah 2:173) |
| Okrogla ničla nad šibko črko | Dodatna, ne izgovori se ne pri povezovanju ne pri ustavitvi | ﴿عَصَواْ وَّكَانُواْ﴾ (Al-Baqarah 2:61) |
| Pokončna ovalna ničla nad Alif | Pri povezovanju izpade, pri ustavitvi se izgovori | ﴿ٱلظُّنُونَا۠﴾ (Al-Ahzab 33:10) |
| Majhna črka: Alif, Waw ali Ya | Črka, izpuščena v pisavi, a izgovorjena | ﴿مَٰلِكِ﴾ (Al-Fatihah 1:4) ﴿إِنَّهُۥ هُوَ﴾ (Al-Isra 17:1) |
| Znak Madd (~) nad črko Madd | Madd, daljši od naravnega | ﴿ٱلضَّآلِّينَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) |
| Majhen Nun | Nun, izpuščen v pisavi, a izgovorjen | ﴿نُـۨجِي﴾ (Al-Anbya 21:88) |
| Majhen Sin nad Sad | Pri Hafsu se bere kot Sin | ﴿وَيَبۡصُۜطُ﴾ (Al-Baqarah 2:245) |
| Znak | Pomen | Zgled |
|---|---|---|
| Majhna glavica Kha' brez pike nad črko | Črka je nema in se izgovori jasno | ﴿اَنْعَمْتَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) |
| Nema črka brez znaka sukun, naslednja ni podvojena | Ikhfa' (الإِخْفَاء) ali Idgham Naqis (الإِدْغَام النَّاقِص) | ﴿مِنْ قَبْلُ﴾ (Al-Baqarah 2:25) ﴿مَنْ يَّقُوْلُ﴾ (Al-Baqarah 2:8) |
| Črka brez sukuna, naslednja podvojena | Idgham Kamil (الإِدْغَام الكَامِل) | ﴿مِنْ رَّبِّهِمْﵯ﴾ (Al-Baqarah 2:5) |
| Majhen Mim namesto sukuna ali drugega znaka Tanwin | Iqlab (الإِقْلَاب) | ﴿مِنْۢ بَعْدِ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Znaka Tanwin drug nad drugim | Tanwin, izgovorjen jasno | ﴿عَذَابٌ عَظِيْمٌ﴾ (Al-Baqarah 2:7) |
| Znaka Tanwin zamaknjena | Ikhfa' ali Idgham Tanwina | ﴿غَفُوْرٌ رَّحِيْمٌ﴾ (Al-Baqarah 2:173) |
| Okrogla ničla nad šibko črko | Dodatna, ne izgovori se ne pri povezovanju ne pri ustavitvi | ﴿عَصَوْا وَّكَانُوْا﴾ (Al-Baqarah 2:61) |
| Pokončna ovalna ničla nad Alif | Pri povezovanju izpade, pri ustavitvi se izgovori | ﴿الظُّنُوْنَا﴾ (Al-Ahzab 33:10) |
| Majhna črka: Alif, Waw ali Ya | Črka, izpuščena v pisavi, a izgovorjena | ﴿مٰلِكِ﴾ (Al-Fatihah 1:4) ﴿اِنَّهٗ هُوَ﴾ (Al-Isra 17:1) |
| Znak Madd (~) nad črko Madd | Madd, daljši od naravnega | ﴿الضَّآلِّيْنَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) |
| Majhen Nun | Nun, izpuščen v pisavi, a izgovorjen | ﴿نُۨجِي﴾ (Al-Anbya 21:88) |
| Majhen Sin nad Sad | Pri Hafsu se bere kot Sin | ﴿وَيَبْصُۜطُﵣ﴾ (Al-Baqarah 2:245) |
Dabt je sklop znakov na črkah, ki kažejo njihove samoglasnike in pravila. Indo-pakistanski izvodi imajo svoje dogovore; kdor jih razume, lahko iz samega mushafa razbere veliko pravil:
| Znak | Pomen | Zgled |
|---|---|---|
| Sukun (jazm) nad črko | Črka je nema. Piše se na vsak nemi Nun; pravilo se razbere iz naslednje črke | ﴿أَنۡعَمۡتَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) ﴿مِن قَبۡلُۖ﴾ (Al-Baqarah 2:25) |
| Shadda na črki za nemo črko | Idgham (الإِدْغَام) | ﴿مِن رَّبِّهِمۡۖ﴾ (Al-Baqarah 2:5) ﴿مَن يَقُولُ﴾ (Al-Baqarah 2:8) |
| Majhen Mim | Iqlab | ﴿مِنۢ بَعۡدِ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Majhen pokončni Alif | Alif Madd, ki se izgovori, a ne zapiše | ﴿مَٰلِكِ﴾ (Al-Fatihah 1:4) |
| Obrnjena damma | Silah zaimenskega Ha' z Waw | ﴿إِنَّهُۥ هُوَ﴾ (Al-Isra 17:1) |
| Pokončna kasrah | Silah zaimenskega Ha' z Ya | ﴿مِيثَٰقِهِۦ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Znak Madd | Madd, daljši od naravnega. Nekateri indo-pakistanski izvodi pišejo majhen Madd za Munfasil in velik za Muttasil in Lazim; ta izdaja za vse uporablja en znak | ﴿ٱلضَّآلِّينَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) ﴿بِمَآ أُنزِلَ﴾ (Al-Baqarah 2:4) |
| Majhen Nun | Nun, izpuščen v pisavi, a izgovorjen | ﴿نُـۨجِي﴾ (Al-Anbya 21:88) |
| Črka brez samoglasnika in brez znaka | Dodatna, se ne izgovori | ﴿عَصَواْ وَّكَانُواْ﴾ (Al-Baqarah 2:61) |
| Znak | Pomen | Zgled |
|---|---|---|
| Sukun (jazm) nad črko | Črka je nema. Piše se na vsak nemi Nun; pravilo se razbere iz naslednje črke | ﴿اَنْعَمْتَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) ﴿مِنْ قَبْلُ﴾ (Al-Baqarah 2:25) |
| Shadda na črki za nemo črko | Idgham (الإِدْغَام) | ﴿مِنْ رَّبِّهِمْﵯ﴾ (Al-Baqarah 2:5) ﴿مَنْ يَّقُوْلُ﴾ (Al-Baqarah 2:8) |
| Majhen Mim | Iqlab | ﴿مِنْۢ بَعْدِ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Majhen pokončni Alif | Alif Madd, ki se izgovori, a ne zapiše | ﴿مٰلِكِ﴾ (Al-Fatihah 1:4) |
| Obrnjena damma | Silah zaimenskega Ha' z Waw | ﴿اِنَّهٗ هُوَ﴾ (Al-Isra 17:1) |
| Pokončna kasrah | Silah zaimenskega Ha' z Ya | ﴿مِيْثَاقِهٖﵣ﴾ (Al-Baqarah 2:27) |
| Znak Madd | Madd, daljši od naravnega. Nekateri indo-pakistanski izvodi pišejo majhen Madd za Munfasil in velik za Muttasil in Lazim; ta izdaja za vse uporablja en znak | ﴿الضَّآلِّيْنَ﴾ (Al-Fatihah 1:7) ﴿بِمَآ اُنْزِلَ﴾ (Al-Baqarah 2:4) |
| Majhen Nun | Nun, izpuščen v pisavi, a izgovorjen | ﴿نُۨجِي﴾ (Al-Anbya 21:88) |
| Črka brez samoglasnika in brez znaka | Dodatna, se ne izgovori | ﴿عَصَوْا وَّكَانُوْا﴾ (Al-Baqarah 2:61) |
Viri: Al-Marsafi, Hidayat al-Qari ila Tajwid Kalam al-Bari: علامات الضبط; Ibn al-Jazari, an-Nashr fi al-Qira'at al-'Ashr: باب الوقف على مرسوم الخط.