Ta prevod temelji na arabskem, urdujskem in angleškem besedilu, ki so ga pregledali učenjaki.
Posodobljeno:
Pisava Korana:
Vodnik po barvah
V primerih iz Korana so obarvane le črke, na katere se pravilo nanaša; preostanek besede ostane črn. Vsaka barva ima v vsej knjigi en stalen pomen:
Ghunnah: Ikhfa', Iqlab, Idgham bi-Ghunnah, podvojena Nun in Mim
Izhar: Halqi, Shafawi, Qamari
Črka, ki je zapisana, a se ne izgovarja, ali se popolnoma zlije brez Ghunnah
Qalqalah
Madd dveh dob: Tabi'i, Badal, Silah Sughra, 'Iwad
Madd štirih ali petih dob: Muttasil, Munfasil, Silah Kubra
Madd Lazim šestih dob
Madd 2, 4 ali 6 dob: 'Arid li-s-Sukun in Lin pri ustavitvi
Tafkhim (težko)
Tarqiq (lahko)
Črka, ki jo primer obravnava
Posebni primeri: Sakt, Imalah, Tashil, Ishmam
Opredelitve
Tafkhim(التَّفْخِيم) jezikovno pomeni rediti; strokovno je to polnost, ki vstopi v glas črke, tako da se usta napolnijo z njenim odmevom. Tarqiq(التَّرْقِيق) pomeni tanjšati; strokovno je to tankost glasu, tako da se usta ne napolnijo z njegovim odmevom.
Črke po težkosti
Skupina
Črke
Pravilo
Črke Isti'la'
خُصَّ ضَغْطٍ قِظْ
Vedno težke; najtežje so črke Itbaq: Sad, Dad, Ta', Dha'
Črke Istifal
Vse ostale
Vedno lahke, razen treh
Včasih težke, včasih lahke
الألف، واللام من اسم الله، والراء
Odvisno od okoliščin, kot je razloženo spodaj
Podobno Ghunnah(الغُنَّة) pri Ikhfa'(الإِخْفَاء) sledi naslednji črki: težka pred črkami Isti'la', kot v ﴿مِن قَبۡلُۖمِنْ قَبْلُ﴾(Al-Baqarah 2:25), in lahka pred drugimi, kot v ﴿مِن كُلِّمِنْ كُلِّ﴾(Al-Baqarah 2:164).
Težke črke niso vse enako težke. Po sami črki so črke Itbaq težje od drugih črk Isti'la', kot pravi pesnik: »in izpostavi Itbaq kot močnejši, kot v qala in al-'asa.« Po samoglasniku je skupina poznejših učenjakov navedla pet stopenj, drugi pa tri (fathah, nato dammah, nato kasrah) in nemo črko pridružili prejšnjemu samoglasniku. Tudi najnižja stopnja je še vedno težka, ne lahka.
Fathah, ki ji sledi Alif﴿قَالَ﴾(Al-Baqarah 2:30)
Fathah brez Alif﴿ضَرَبَ﴾(Ibrahim 14:24)
Dammah﴿قُتِلَ﴾(Al-Buruj 85:4)
Sukun﴿وَيَقۡطَعُونَ﴾(Al-Baqarah 2:27)
Kasrah﴿قِيلَ﴾(Al-Baqarah 2:11)
Fathah, ki ji sledi Alif﴿قَالَ﴾(Al-Baqarah 2:30)
Fathah brez Alif﴿ضَرَبَ﴾(Ibrahim 14:24)
Dammah﴿قُتِلَ﴾(Al-Buruj 85:4)
Sukun﴿وَيَقْطَعُوْنَ﴾(Al-Baqarah 2:27)
Kasrah﴿قِيْلَ﴾(Al-Baqarah 2:11)
Teh pet stopenj sledi mnenju nekaterih poznejših učenjakov.
Viri: Ibn al-Jazari, al-Muqaddimah al-Jazariyyah, verz 45; Ibn al-Jazari, an-Nashr fi al-Qira'at al-'Ashr: باب الكلام على تفخيم الحروف وترقيقها; Al-Marsafi, Hidayat al-Qari ila Tajwid Kalam al-Bari: مراتب التفخيم.
Alif
Alif sam po sebi ni ne težak ne lahek; sledi prejšnji črki: težak po težki črki, kot v ﴿قَالَقَالَ﴾(Al-Baqarah 2:30) in ﴿ٱلضَّآلِّينَالضَّآلِّيْنَ﴾(Al-Fatihah 1:7), in lahek po lahki, kot v ﴿وَكُنتُمۡ أَمۡوَٰتٗاوَكُنْتُمْ اَمْوَاتًا﴾(Al-Baqarah 2:28). Pesnik svari pred otežitvijo po lahki črki: »varuj se otežiti Alif.«
Lam Lafz al-Jalalah(لَام لَفْظ الجَلَالَة) je težak po fathah ali dammah, in tudi ko z njim začnemo, saj ima Hamzat al-Wasl takrat fathah. Lahek je po kasrah, izvirni ali začasni, v isti besedi ali v prejšnji. اللّٰهم sledi istemu pravilu.
Napaka je otežiti Lam v Allahovem imenu po kasrah ali ga olajšati po fathah ali dammah.
Viri: Ibn al-Jazari, al-Muqaddimah al-Jazariyyah, verz 44; Ibn al-Jazari, an-Nashr fi al-Qira'at al-'Ashr: باب اللامات، الكلام على لام اسم الله تعالى; Al-Marsafi, Hidayat al-Qari ila Tajwid Kalam al-Bari: أحكام لام لفظ الجلالة.